Modni klepet: Lorella Flego
- Okoli mode je vedno ena taka fascinacija, ker je to tak poseben svet -
Z Lorello Flego, eno največjih modnih poznavalk pri nas, sva poklepetali o modi, o vsem lepem, o tednih mode, o tem, zakaj ne kupujemo oblačil slovenskih oblikovalcev in zakaj je g. Armani tako zagrenjen. Prijetno branje.
Se je v tem času, odkar vodiš oddajo Bleščica, kaj spremenilo dojemanje mode pri nas?
Ogromno se je spremenilo, ker je veliko ljudi zaznalo, da je moda lahko tudi posel. Kar je ključnega pomena. Moda je zanimiva recimo za tiste, ki se želijo preko mode izpostaviti in doživeti trenutno slavo. Živimo v svetu, kjer so razni blogi, tviti, instagrami ključnega pomena. Ampak moda je dejansko posel, in če ti uspeš razviti neko linijo ali si omisliti neka oblačila ali dodatke, ki so všeč tudi drugim, lahko od tega živiš. V Sloveniji imamo zdaj veliko različnih oblikovalcev. Recimo take, ki se ukvarjajo z moško modo. To je bilo prej področje, ki je bilo popolnoma nerazvito. In konec koncev imamo tudi teden mode, ki ga prej ni bilo, oziroma je bil v manjšem obsegu.
Moda je skratka postala nekakšen magnet …
Okoli mode je vedno ena taka fascinacija, ker je to tak poseben svet … Modni navdušenci so po eni strani nekakšni vesoljčki, po drugi pa ravno to pritegne, ker gre za lepe stvari. Ko sem delala intervju s Planinškom je rekel, da imamo v možganih center za lepoto, zato hočeš nočeš lepoto opazimo.
Kako dojemljivi smo pri nas za nove trende?
V Sloveniji imamo srečo v nesreči, ker je veliko trgovin, ki prodajajo t.i. hitro modo. Nizkocenovne znamke, ki kopirajo od velikih. Dovolj je en pogled na ulico, da vidimo kaj nosijo predvsem mlajše generacije. Takoj je jasno, da sledimo modnim trendom, čeprav si ne moremo vsi privoščiti Chanela ali Diorja. Ko sem nazadnje sedela v Ljubljani na kavi in opazovala mimoidoče sem bila zelo zadovoljna, saj sem videla kar nekaj dobrih stajlingov. Mlade punce, ki si ne morejo privoščiti dragih znamk, ampak so vseeno dobro oblečene. Kar pa je zelo dobro tudi za samozavest človeka, ker če si dobro oblečen se tudi dobro počutiš in bolje funkcioniraš.
Kar je zagotovo napredek…
Sigurno, in tudi trg se je spremenil, če pomislim kako je bilo včasih, ko smo hodili v Trst kupovat, danes pa Tržačani hodijo v Ljubljano, ker je veliko več trgovin in blagovnih znamk. Slovenija se je zelo odprla in res veliko je takih trgovin, ki jih imajo ljudje, ki imajo občutek za modo in vejo kaj naročiti in kako to predstaviti, izložbe so resnično lepe. Zato moram reči, da me Ljubljana iz modnega vidika zelo navdušuje.
Veliko potujete in se srečujete z modnimi oblikovalci.
Je kakšen nate naredil poseben vtis?
Načeloma mi je vsak oblikovalec zelo pri srcu, ker cenim njegovo delo. Nimam svojega priljubljenega modnega oblikovalca, sem pa zelo žalostna, če se kdaj zgodi, in to se je zgodilo lani pri gospodu Armaniju, ko dobiš občutek, da je človek, ki je pozabil na pot, ki si jo je začrtal v življenju. Postal je nekako vzvišen … Sploh v Italiji imajo velik problem s t.i. guruji mode, ki so tako močni, da ne spustijo nikogar zraven. In pri njemu je to še posebej očitno, čeprav pravijo, da podpira in financira mlade. Ampak sama sem ga začutila kot človeka, ki je zaprt v svojem svetu in se mi je zdelo to prava škoda, ker je gospod že zelo v letih in se mi zdi, da če si bolj preprost bolje in lažje živiš.
Pa si izvedela zakaj je takšen?
Ja, me je zanimalo zakaj je takšen in kaj se je zgodilo in sem malo povprašala. Povedali so mi, da je bil kot mlad človek izredno lep in zdaj, ko je starejši gospod, se s tem, da se je zelo postaral, ne more sprijazniti. In posledično, ko sreča ljudi, ki jih ne pozna, kot sem recimo jaz kot novinarka s kamero, mu ni všeč, da je pred kamero, ker se vidi grdega. Dobesedno. In zaradi tega deluje zagrenjeno. Kar je škoda, ker on je človek, ki je naredil modo, tudi njegove kreacije so še vedno vrhunske in modne revije težko pričakovane. Po eni strani nisem razumela kaj je narobe, po drugi strani pa, ko sem slišala to zgodbo, se mi je kar malo zasmilil.
To so torej tiste grše plati mode…
Pri modi je tako, da (kot zunanji opazovalci) doživljamo tisto njeno najbolj glamurozno in najlepšo plat. V resnici pa so tudi druge plati, ki niso najbolj bleščeče. In ena od teh je zagotovo ta, da se ustvarjalci mode vsak dan soočajo z lepoto, najboljši primer so manekenke. V modi te neprestano nekdo ocenjuje in na tak način ni enostavno živeti. Tudi sama sem, ko sem se pred mnogimi leti zaljubila v modo, gledala samo to zunanjo plat. Dokler nisem začela hoditi na modne revije, kjer mi je postalo jasno, da je to velik biznis z veliko tveganja, veliko je nervoze… Konec koncev oblikovalci pripravljajo kolekcijo šest mesecev, revija pa traja 8 minut, in to je to. In če ti v teh osmih minutah ne uspe prepričati ljudi, si dejansko že naslednji dan mrtev. Poleg tega živimo v času, ko so stvari takoj na internetu, na Instagramu, Snapchatu… In ni več te fascinacije v smislu, da si ogledamo kolekcijo za zimo 2018 in bomo počakali par mesecev, da vidimo kaj bo aktualno naslednjo zimo. Te kolekcije so že vse na voljo, so že na spletu, in vsi že razmišljajo o poletju 2018, kar je noro. Vse je zelo hitro, vse je instant.
Je to tudi razlog, da so zdaj tako popularne t.i. ''see now buy now'' kolekcije?
Absolutno, ker prav tekmujejo katera bo prej oblekla stvar, ki je bila pravkar na modni reviji. Recimo pri Burberryju so imel prenos modne revije v živo in takoj je bila celotna kolekcija na prodaj, kar je absurdno, ker osebno bi zdaj težko kupovala kose za naslednjo zimo, če pa komaj čakam na poletje in razmišljam samo o kratkih rokavih. Želim si, da se to ne bi spremenilo.
Tudi ljubljanski in Mercedesov fashion week ponujata kose iz predstavljenih kolekcij na tak način. Imaš kakšen podatek o tem kako se ti kosi pri nas prodajajo?
Mislim, da je zelo odvisno od posameznega oblikovalca. Načeloma situacija ni rožnata, to pa zato, ker gre za unikatne kose, ki imajo svojo ceno. Meni se je večkrat zgodilo, da sem videla stvar na modni reviji in sem rekla, tole bi imela, koliko stane. In sem že naletela na prvi problem, ker nisem prišla do cene, saj oblikovalec še ni opredelil koliko to pravzaprav stane, ker je bil kos narejen samo za modno revijo, ne pa z mislijo, da bo šlo to v neko serijsko prodajo. Drugi problem je ta, da je malo oblikovalcev, ki imajo za sabo neko ekipo. Recimo Maja Štamol je ena takih, ki ima šivilje, ima atelje, prideš k njej in naročiš poročno obleko, večerno, ali vzameš nekaj iz kolekcije. Ampak ona je ena redkih. Ostali šivajo doma, pomagajo jim prijatelji, starši. Na koncu so kolekcije sicer lepe, ampak niso narejene z mislijo, da bi recimo ena majica obstajala v desetih različnih kosih. To so torej po meri narejeni kosi v samo eni številki, narejeni za manekenke. In moraš imeti srečo, da ti je prav, ali pa da ima oblikovalec še kaj blaga in ti ga naredi v tvoji številki. V tujini tega ni, kar je zagotovo posledica majhnega trga.
Kaj pa cena, verjetno tudi vpliva na odločitev kupiti ali ne kupiti?
Zagotovo je pomembna tudi cena. Včasih kosi naših oblikovalcev stanejo kot recimo krilo Emporio Armani, namenoma omenjam drugo, cenejšo linijo, in potem se vprašaš ali je vredno dati toliko denarja za tega oblikovalca, če imam lahko krilo od Armanija. Pri sebi moraš vedeti, da ti je ta oblikovalec toliko pri srcu, da ga želiš podpirati in da boš dal toliko denarja. To ni kritika v smislu, da so stvari predrage. Drage so zato, ker so unikati in ker je draga izdelava in material. Pri nas, kjer je trg majhen, se to toliko bolj pozna.
Obstaja kakšna rešitev za to?
Rešitev bi bila absolutno ta, da začnejo delati za tujino. Ampak tu se pojavi drug problem. Kdo bo izdeloval te stvari. Če bi dobili naročilo recimo tisoč kosov enega krila, je vprašanje, če so sposobni to izvesti. To je en tak začaran krog, ki ni prijeten za nikogar, niti za oblikovalca, niti za tiste modne hiše, ki bi to prodajale, kot je recimo Nama, ki ima kotiček za slovenske modne oblikovalce, ker vsaka taka hiša ima svojo maržo in posledično je cena lahko samo še višja.
Ko to takole razložiš, se res sliši zelo zapleteno in praktično brezizhodno...
Vedno pravim, res, vsa čast tem oblikovalcem, da grejo na fashion week, ker marsikdaj so te kolekcije narejene samo za to priložnost. Oni dejansko ne vejo, ali bodo to sploh kdaj prodali. In te kolekcije potem obvisijo v oblikovalčevi omari, ateljeju. To je finančno res velik zalogaj.
Ženske pa se lahko tudi obrnejo nate, kadar potrebujejo modni nasvet. Kje te najdejo?
To je ena taka zelo pozitivna izkušnja. V City Parku imajo namreč vsako prvo soboto v mesecu namenjeno ženskam in vsaki namenim dve uri. V tem času jim svetujem glede krojev in barv, potem gremo po trgovinah pogledat, kaj bi jim pristajalo. Predvsem pa sta to dve uri, ki sta res namenjeni razvajanju, oziroma kot pravimo 'dve uri samo zame'. Prihajajo tudi ženske, ki imajo doma otroke, kar me še posebej veseli. Zadnjič sem imela eno, ki je še dojila in je bil dojenček v City Parku z možem, ona pa je bila medtem z mano. Sporočilo tega ni, da bi one kupile vse, kar jim svetujem, ampak bolj to, da dobijo neko idejo, kaj bi jim pravzaprav pristajalo. Velikokrat je tako, da imamo v glavi neko idejo, da nam recimo krilo ne pristoji, oprijete hlače tudi ne, prav tako ne obleka. Če te nekdo drug v to obleče in te postavi pred ogledalo, dobiš eno drugo vizijo sebe, kar je zelo pomembno. Sploh pri ženskah, ker je dovolj, da ti nekdo enkrat reče, da imaš debela stegna in boš vse življenje verjela to. Tako da so to res lepi ženski trenutki, ki jih težko pričakujem in se jih veselim.
V kateri kos se letos splača vložiti malo več denarja?
V letošnji pomladi in na splošno to leto je leto jeansa. Ta je močno zaznamoval tako modne dodatke kot vse ostalo. Torbice, jakne, čevlji, srajce, hlače z resicami, ali pa 'mom' kavbojke z višjim pasom … Absolutno se mi zdijo ti kosi zelo uporabni. Ni nujno, da so vedno dragi, čeprav se mi zdi, da dober kos jeansa ne bo stal samo 20 eur. To je tudi kos, ki ga bomo lahko nosile več sezon, ker je vedno aktualen. Tako da vsekakor nekaj iz jeansa.
Foto: Biljana Babic/glitter.si
Del tega intervjuja je bil prvotno objavljen v reviji Vklop št. III/16.
