Kaj počnejo moški na razprodajah

Razprodaje so v polnem teku, trgovine pa polne bolj ali manj izgubljenih nakupovalk in redkih nakupovalcev, pa še ti so bolj spremljevalci tistih dam, ki niso hotele same v šoping. Pa bi bilo veliko bolje, če bi izbrale to možnost...

Enkrat sem že pisala o tem, da je pametno vsaj enkrat na leto, recimo takrat, ko se odločiš nakupit malo več oblačil in obutve, najeti osebnega nakupovalca. Zakaj, si lahko prebereš tukaj. Tokrat sem se odločila to potrditi na treh konkretnih primerih.

Prva zgodba gre takole: na prvi dan razprodaj sem šla v Zaro v BTC, pa ne zato, da bi kaj kupila – samo malo pogledat, saj veš, kako je to. Ko prelagam obleke sem in tja in jih 'listam' po stojalu, zraven mene starejša gospa vsa nesrečna zre v jakno, ki jo drži v roki, jo polaga nase pa spet stran od sebe, daje zraven svoj šal, pa jo odloži nazaj na stojalo, pa še kar gleda, pa spet vzame v roke … Medtem se najini pogledi srečajo, nasmehnem se, ker točno vem kako se počuti, ona pa: Saj ne vem, ali bi jo kupila, ali ne, kaj vi mislite? V trgovini, polni prodajalk, ker je prvi dan razprodaj, se neznana gospa po pomoč obrne prav k meni. To se mi redno dogaja, pa ne samo to, včasih me zamenjajo tudi za prodajalko. Kar mi laska, da ne bo pomote, ker to pomeni, da očitno oddajam tako energijo, da mi ljudje zaupajo, kar je super. Pogovorili sva se in pretehtali možnosti kombinacij (kar ni bilo lahko, ker dejansko ne vem, kaj ima gospa doma v omari) in glede na to, kar mi je povedala, sem ji svetovala naj jakno kupi. Saj ni potrebovala veliko, samo potrditev, da se je prav odločila, ker jakna ji je bila všeč takoj, ko jo je zagledala. Škoda, ker ne bom nikoli izvedela, ali jo bo z veseljem nosila.

Za zgodbo številka dve prevrtimo več kot deset let nazaj. S prijateljema, možem in ženo, gremo v šoping v Graz. Ko tako že nekaj časa hodimo po trgovinah - medtem smo se ločili in se srečali v eni od trgovin - prideva z mojim dragim tja ravno v trenutku, ko jo prijateljičin mož na vse možne načine prepričuje naj si vendarle kupi ta kostim, ker ji tako zelo, zelo paše in je tako zelo kvaliteten in ji bo zagotovo prav prišel za v službo, ali pa kam drugam. Jaz pa gledam kostim, gledam prijateljico, pa pogledam najprej njenega, pa potem svojega moža in rečem: Ja, pa valda ne boš res tega kupila?! Takoj vidim na obrazu njenega moža, da sem ga pošteno zafrknila ....

V čem je bila fora? Prijateljičin mož je imel dosti nakupovanja in jo je hotel prepričati naj si kupi resnično grd rjavo-zelen kostim iz rebrastega žameta, ki niti ni bil poceni, samo zato, da bi čim prej zapravila denar in bi šli lahko domov. Ne bi verjela, če ne bi doživela, ampak je res.

Taki so moški, no, večina njih, in v teh nekaj več kot desetih letih se niso kaj prida spremenili. Gremo k zgodbi številka tri.

Vrnimo se v Zaro, isti dan – prvi dan razprodaj. V garderobi mečem nase oblačila in ker sem sama in ker se ponavadi sama s sabo ne pogovarjam nehote slišim in poslušam druge. Ujamem pogovor fanta in punce:

- A potem misliš, da bi vzela tele?

- Ma ja, daj vzemi, ful ti pašejo, pa kar dvoje vzemi, ker ti res tako pašejo …

- Ne vem, a si prepričan, a niso nekam čudne tukaj zadaj, meni se zdi, da mi ful veliko rit naredijo …

- Ah kje pa, to se ti samo zdi, prav lepa je, daj vzemi že te hlače …

- Ja, ampak, ne vem no, dajva še prodajalko vprašat …

Prodajalka je bila poštena in je rekla, da ji hlače ne stojijo dobro. Njena sreča, ker bi lahko naletela na tako, ki bi hlače hotela prodat in bi rekla, tako kot njen fant, da ji super pašejo …. In bi hlače, skupaj z drugimi s podobnih razprodaj, obležale v omari.

Ste razumele poanto? Moškim je vseeno, ali vam neko oblačilo pristoji, ali ne, njihov edini cilj je čim prej zapustiti trgovino in iti na pivo, tiste hlače so zanj samo še ena ovira na poti do tistega piva, zato bodo rekli tisto, kar mislijo, da jih bo po čim krajši poti pripeljajo do cilja … pa čeprav ne samo nenamerno, ampak verjetno tudi nezavedno.

Upam, da je zdaj jasno, zakaj moški niso primerni spremljevalci za šoping in pika - razen če so profesionalni osebni nakupovalci, se razume. Enako velja za prijateljice, ampak to je že druga zgodba.

Zato naj ti ne bo žal tistih nekaj evrov več dati nekomu, ki ti bo znal svetovati, kaj kupiti in čemu se že na daleč izogniti. Le tako boš svoj denar porabila res samo za tisto, kar rabiš in ne za stvari, ki jih že imaš, a ne nosiš, ker si na prejšnji razprodaji naredila popolnoma enako napako. Vem, da je težko, ampak počasi se bomo navadili tudi na to, da nismo vsi v vsem dobri. Pa kaj lepega si privošči, saj je vendarle ženski praznik – RAZPRODAJE!

#razprodaje #osebninakupovalec #personalshopper