2016
- Brigita Potocki
- Jan 2, 2017
- 2 min read

Leto 2016 je bilo zame leto največjih spoznanj. Spoznala sem, da je samo ena stvar, ki me resnično osrečuje. Na žalost si tega nisem mogla ali hotela priznati sama. Potrebna je bila ena res močna brca v zadnjico, da sem se popolnoma streznila. Zdaj vem, da je bilo to, kar sem mislila, da je dobro zame, popolno nasprotje vsega v kar sem verjela. In nekaj časa sem v resnici verjela, da zmorem in da bom zmogla. Na žalost temu ni bilo tako. Vstajanje ob zame nečloveški uri. Neprestana pričakovanja, da boš skočil iz lastne kože, da bi zadovoljil predvsem druge in da boš naredil nekaj, kar zahtevajo od tebe, čeprav niti sami ne vejo, kaj to je – a seveda ti moraš to vedeti. Zanikanje samega sebe, tistega v kar verjameš, zato, ker drugi to od tebe pričakujejo. Sodelovanje z ljudmi za katere sumiš, da ti zarivajo nož v hrbet, a si v lastnem poštenju tega nočeš priznati. Ker enostavno ne verjameš, da so ljudje, s katerimi preživljaš več časa, kot s svojimi najbližjimi, tega sposobni. A so. To je bilo eno od največjih spoznanj tega leta. Na srečo. Ker bom verjetno zdaj bolj previdna, ali pa tudi ne (prekletstvo tistih rojenih v kitajskem znamenju prašiča, pač).
Je pa bilo to tudi leto novih poznanstev in sklenjenih novih prijateljstev. Toliko zanimivih, zabavnih, sposobnih, enkratnih in človeških ljudi je na novo vstopilo v moje življenje in še enkrat toliko jih je ostalo, da sem pomirjena. Ti so tisti, ki me bodo spremljali na novi poti. Vsi ostali pa bodo pozabljeni, ujeti v lastnem majhnem svetu.
Naj bo leto 2017 polno iskrenosti, poguma in strasti!
I'm wearing:
Unknown sequined leggins
LOUIS LONDON vintage silk blouse
PUBLIC DESIRE boots (get them here)
REBECCA MINKOFF bag
PREEN BY THORNTON BREGAZZI sunglasses
vintage necklace













Photo: @ruwanda57
Comments