How I survived London Fashion Week
Nič v življenju ni preprosto, a včasih se zdi, da ti kakšna stvar preprosto pade v naročje. Tako kot je meni v naročje padlo vabilo na enega največjih modnih dogodkov - Londonski teden mode. Ker resnično nisem pričakovala, da bo moja prijava sprejeta, je bilo presenečenje še toliko večje. In potem seveda panika. V zelo kratkem času se je bilo treba odločiti, kupiti letalsko karto in rezervirati hotel. Rečeno, storjeno. Potem sem v naslednjih dneh nestrpno pričakovala vabila za posamezne modne revije. British Fashion Council, ki bedi nad celotnim dogodkom, namreč odobri akreditacijo samo za dogodke, ki jih sami organizirajo, se pravi showroome, Fashion Scout modne revije, nekatere zabave, ki se odvijajo v večernih urah, tiskovne konference in nekatere prezentacije. Za modne revije tipa Burberry, Armani, JW Andersen, Mary Kantrantzou, ipd. pa je potrebno zaprositi za vabila pri posamezni PR službi. Iz Burberryja in Armanija so mi prijazno odpisali, da žal nimajo več prostih kapacitet in bila sem vesela že samo odgovora iz tako velikih modnih hiš, saj se pri nas redko kdo potrudi odgovoriti na poslan email (še ena lekcija za naše piarovce in brand managerje!). Nekaj vabil je prišlo po elektronski pošti, več pa jih niti nisem pričakovala. A sem se zmotila. Zadnji dan pred začetkom celotnega dogajanja v Londonu, mi je prijateljica Mariana, ki živi v Angliji in katere naslov sem jim posredovala, saj vabil in ostalega materiala ne pošiljajo v tujino, mi je sporočila veselo novico, da so po pošti zame prišla vabila za kar nekaj modnih revij in prezentacij. Prosila sem jo naj jih poslika potem pa vse skupaj pošlje v moj hotel.
- Selfie v sobi pred odhodom na Alistair James prezentacijo -
Prvi dan, petek 15. september
Zbudila sem se zgodaj saj sem imela še nekaj obveznosti preden odletim v London. Tako kot ponavadi sem najprej prižgala radio in se takoj zgrozila: v poročilih so omenili bombni napad, a nisem ujela kje. Kmalu zatem je bilo jasno - incident se je zgodil na podzemni železnici v Londonu. Seveda, zakaj ne prav danes, sem pomislila in prižgala televizijo, da izvem več. Na CNN-u so potem ves dan govorili samo o tem. Bila sem zaskrbljena, a na moje veliko začudenje me ni bilo strah. V zadnjem letu ali dveh smo že nekajkrat prestavili naš tradicionalni družinski obisk Londona v decembru prav zaradi takih dogodkov. Zato sem bila presenečena, da me tokrat to niti ni pretreslo. Očitno sem se sprijaznila s tem, da je to zdaj (žal) del našega življenja in da je treba iti naprej.
- Pogled z letala na našo Zemljo na poti nazaj, tik nad Anglijo, ko kopno preide v morje -
V London sem prispela pozno zvečer, saj je imelo letalo zaradi jutranjih dogodkov nekaj zamude. V manj kot eni uri sem s Stansteda prispela na Liverpool Street Station, kjer sva si z Natalijo, ki je sedela poleg mene na letalu, v pubu privoščili pijačo. In medtem, ko je ona čakala pri šanku, je k meni pristopil mladenič in me začel osvajati. Ha, očitno še nisem za staro šaro! Hitro sem se ga otresla in se po kratkem klepetu z Natalijo odpravila v hotel. Na podzemni železnici sem bila previdna. Priznam, da sem pogledovala naokoli in iskala sumljive pakete. Na srečo sem se peljala le eno postajo. Hotela Premier Inn ni bilo težko najti, nahaja se v Cityju, osrednjem poslovnem središču Londona, kjer je tudi ponoči relativno varno. Na recepciji sem se pozanimala, ali imajo zame kakšno pošto. ‘Ne, gospa, nič nimamo za vas’. Šok! Kje so moja vabila in akreditacija? Zato sem vendar prišla! Receptorka me pomiri, da bo pošta najverjetneje prišla jutri zjutraj. Še vedno ne čisto prepričana v to se odpravim v sobo. S tem se bom ukvarjala jutri, zdaj sem veliko preveč utrujena in lačna. Pizza v sosednjem Pizza Union je bila odlična...
- Kava s prav posebnim sporočilo in rogljiček v hotelu Leman Locke, ki je cenovno praktično nedosegljiv.
Kava pa je odlična -
Drugi dan, sobota 16. september
Vstanem zgodaj, saj imam ob 10h že prvo prezentacijo modnega dvojca ALISTAIR JAMES v Fitzrovia Chapel. Na recepciji mi povejo, da zame ni nobene pošte. Seveda, poštar verjetno ni nosil ponoči. Odpravim se proti prvi lokaciji mojega prvega londonskega tedna mode. Odločim se za podzemno, kljub včerajšnjemu incidentu, saj je to najhitreje in najceneje. Na poti se ustavim v Costi na kavi in rogljičku, s sabo vzamem še smuti. Na lokacijo pridem točno in tam že čaka nekaj modnih navdušencev. Večkrat nam povejo, da bomo kmalu lahko vstopili….Hmmm, kako skrivnostno. Končno se vrata odprejo in vstopimo v rajski vrt sredi dih jemajoče baročne kapelice. Alistair James sta Nicholas Alistair Walsh in David James Wise, ki sta nekoč delala za Alexandra McQueena. Njuna kolekcija z naslovom True Love Conquers All v sodelovanju s Swarovski kristali navdih črpa v pravljičnem svetu Disneyeve Trnuljčice, speče lepotice in zlobne kraljice, a silhuete spominjajo na sedemdeseta. Volani, dolge obleke v A liniji, nežni prosojni tančici podobni materiali, hlače z zvončastimi hlačnicami in, seveda, kristali in bleščice. Tako kot zame, je bila to tudi njuna prva uradna predstavitev na londonskem tednu mode.
- Prvi dan pred Fitzrovia Chapel. Na sebi imam: MIRO MIŠLJEN jakno, pas GUCCI, pulover H&M, obleko ZARA, torbico PARENTESI,
in semiš škornje MAX JOY -
- Predstavitev Alistair James kolekcije True Love Conquers All v kapelici Fitzrovia -
- Obvezno poziranje z oblikovalcema -
Po ogledu prezentacije se odpravim nazaj v hotel v upanju, da me tam že čakajo vabila za ostale modne revije in prezentacije. ‘Ne, žal, gospa, za vas ni prispela nobena kuverta’, mi še enkrat pove receptorka. Zdaj sem že jezna, a še vedno prisebna. Nič me ne bo spravilo iz tira, tudi dejstvo, da sem mogoče prišla zaman, ne. Ker sem se morala vrniti v hotel, mi ni uspelo priti na modno revijo EDDA v okviru Fashion Scout, ki se je odvijala v Freemasons Hall, zato se odpravim na glavno lokacijo LFW, The Store Studios na 180 Strand, kjer so postavljeni showroomi oblikovalcev in kjer potekajo tudi nekatere modne revije. Brez težav mi natisnejo novo prepustnico (potem, ko jim razložim, da so v hotelu izgubili mojo pošto) in odpravim se po stopnicah gor v prostor, kjer se mi odpre čisto nov svet - designer showrooms.
- Pred glavno lokacijo na 180 Strand so se zbirali fotografi in modni navdušenci, ki so v upanju, da bodo opaženi,
nase navlekli vse mogoče -
V celotnem nadstropju so razporejena stojala z oblačili zadnjih kolekcij modnih oblikovalcev, ki sodelujejo na tokratnem tednu mode, nekatera tja dostavljena direktno z modne piste. Sprehajam se od enega do drugega razstavnega prostora in se spoznavam s predstavniki znamk, neredko pa tudi s samimi oblikovalci. Od navdušenja popolnoma pozabim, da bi lahko s katerim od oblikovalcev naredila kakšen selfie. Po drugi strani pa je zame vse skupaj tako novo, da si niti ne upam prositi za karkoli. Pa mi niti ni treba. Predstavniki znamk so profesionalci in me sprašujejo od kod sem in kaj počnem, potem pa mi že ponujajo look booke in svoje vizitke ter si v zvezke zapišejo še moje podatke in zraven pripnejo mojo vizitko. Skratka, poslovna etika na visokem nivoju.
- Na sebi imam Vinti Andrews obleko narejeno iz predelanega suknjiča in hlač YSL -
- Naj se blešči: Halpern Studio -
- Sanjska kolekcija Georgia Hardinge, ki jo nosijo med drugim Lady Gaga, Florence Welch, Beyonce in Alicia Keys -
- Drugačen, nenavaden, črno-bel je svet oblikovalca Nabila Nayal-a,
ki je na LFW predstavil kolekcijo z naslovom Elizabethan Sportswear Part V -
Vmes sem se na njeno osebno povabilo oglasila še v showroomu argentinske oblikovalke klobukov FLORENCIE TELLADO, s katero imava nekaj skupnega: obe se ukvarjava z izposojo oblačil. Njena strast so sicer vintage oblačila, ki jih izposoja večinoma za snemanje reklam. Povedala mi je, da živi v veliki hiši, kjer je vse od tal do vrha opremljeno v vintage stilu in povsod so obleke in modni dodatki iz različnih obdobij v zgodovini. V prostem času pa iz rafije izdeluje klobuke. In to kakšne klobuke! Prave mojstrovine, ki jih oblikuje in izdeluje na roke. Seveda sem jih nekaj tudi pomerila, mogoče pa me kdaj prime in začnem nositi klobuke.
- Florencia Tellado je resnično nadarjena oblikovalka klobukov. Njena naslednja postaja je pariški teden mode -
Prvi dan je tako minil hitro. Večino časa sem namenila spoznavanju z znamkami, si vmes privoščila brezplačno kavo (seveda, več kot eno) in vodo Evian iz samopostrežnega hladilnika postavljenega v prostoru za počitek. Vmes sem skočila še na prezentacijo SADIE WILLIAMS - kljub temu, da nisem imela vabila, a očitno je bila moja prepustnica dovolj. Preden sem se vrnila v hotel, sem se odpravila še do Temze, saj bi bila res škoda, če bi zamudila tako lep razgled na najdaljšo angleško reko in znameniti London Eye v ozadju. V hotelu me je čakalo razočaranje: pošte z mojimi vabili ni.
Tretji dan, nedelja 17. september
Angleška ura mi očitno zelo odgovarja, saj sem se zopet zbudila prej kot je zame običajno. Prvo modno revijo sem imela šele ob 12h. V bližnjem hotelu Leman Locke sem si privoščila jutranjo kavo in rogljiček (ko bom velika, si bom privoščila tudi bivanje tam) in se počasi odpravila proti podzemni. Odpeljala sem se proti Covent Gardnu in od tam peš do Freemasons Hall. Ker sem bila zgodnja, tam pa so imeli prav ta dan open house - dan odprtih vrat, sem izkoristila priložnost in si ogledala to v stilu art deco opremljeno zbirališče prostozidarjev, ki je tudi prizorišče modnih revij Fashion Scout. Malo pred pol dvanajsto sem bila zunaj in tam se je že začela nabirati vrsta za modno revijo THEO VII, ki ji je takoj sledila prezentacija mlade turške oblikovalke BOO PALA.
- Vhod v Freemasons Hall, kjer so vse modne revije potekale v okviru Fashion Scout -
- Za drugi dan LFW sem nase navlekla: MMM xHM blazer, IMPERIAL obleko pod katero sem oblekla body INTIMISSIMI in kavbojke, ZARA nizke škornje in PARENTESI torbico. Ideja je bila, da zgledam kolikor toliko stajliš in da me ne zebe -
- Boo Pala prezentacija v Freemasons Hall -
Preostanek dneva sem se odločila nameniti obisku trgovin na Oxford Streetu in uspelo mi je kupiti celo en par čevljev - no, če temu lahko rečemo čevlji (glej spodaj). In, mimogrede: če zanemarimo strošek za letalo in hotel je šoping v Londonu trenutno zaradi njihovih težav z Brexitom, veliko cenejši, kot pri nas, da o veliko večji izbiri sploh ne govorim.
- Popoldansko sonce na Oxford Streetu -
- Noge, razbolele od visokih pet, so bile hvaležne za te mehke TOPSHOP roza natikače -
Četrti dan, ponedeljek 18. september
Moj tretji dan na londonskem tednu mode se je začel zgodaj zjutraj, saj sem bila že ob 9.30 povabljena na modno revijo PAUL COSTELLOE v hotel Waldorf Hilton. Odločila sem se, da tokrat ne bom šla s podzemno, temveč z Uberjem. To je bila moja prva vožnja s to storitvijo in moram reči, da je nadvse uporabna in niti ne tako zelo draga. Na cilj prispem pol ure prej in seveda stojim v vrsti (to je za vse modne revije popolnoma normalno). Ko nas končno povabijo notri, se znajdem v čudovitem preddverju enega najstarejših in najbolj ikoničnih hotelov v Londonu. Od tu nas popeljejo v tako imenovano Executive Boardroom, kjer nas pričaka zajtrk: kava v lončkih z imenom oblikovalca, različno angleško pecivo in makroni - vse barvno usklajeno z njegovo novo kolekcijo v izrazito pastelnih barvah. Ko je bil končno čas, da se modna revija začne, smo vstopili v čudovit spomeniško zaščiten prostor v edvardijanskem stilu, Palm Court, ki velja za srce tega hotela. In ko smo se vsi namestili in so vsi pomembneži dobili svoj sedež, se je šov lahko pričel.
- Če potuješ sam, moraš neznance prositi za kakšno fotografijo in te ponavadi niso ravno najboljše. Ampak bolje to, kot nič. Zadnji dan v Londonu in za modno revijo Paul Costelloe sem oblekla: obleko H&M, jakno ZARA, visoke škornje PUBLIC DESIRE, torbico PARENTESI -
Ko sem zapustila Waldorf Hilton sem si najprej privoščila malico, saj sem zjutraj izpustila zajtrk. S svojim avokadovim sendvičem sem se namestila na zelo fotogeničnem dvorišču umetniške univerze Courtauld in prejemala pohvale na račun moje Zara Kiss jakne :) Brez heca. Ta jakna je prav vsakemu padla v oči, celo blogerka, ki si je to mesto izbrala za fotografiranje, je pristopila k meni in me vprašala kje sem jo kupila. Ker je bil to moj zadnji dan londonskega tedna mode, sem si po malici še enkrat na hitro ogledala vse dizajnerske showroome in si potem do večera privoščila prosto, kar pomeni, da sem preostanek dneva namenila ‘window’ šopingu v trgovskem centru Westfield in na Oxford Streetu. Precej utrujena in brez energije sem se zvečer privlekla do hotela, si pripravila vročo kopel, spakirala kovčke in … se zbudila naslednji dan pripravljena za odhod domov.
- Pret A Manger, Costa, Nero in Starbucks so bili moji priljubljeni lokali za hitro kavo in sendvič ali rogljiček -
Če potegnem črto pod vse skupaj, lahko rečem, da je bila to enkratna izkušnja. Moj namen je bil spoznati ljudi iz sveta mode s katerimi bom v prihodnje morda tudi sodelovala. V mislih imam kar nekaj oblikovalcev katerih kosi bi se že kmalu lahko znašli v moji izposojevalnici (ali celo majhni trgovinici). Kljub nekaj težavam (recimo dejstvu, da so izgubili pošto z vsemi mojimi vabili) sem nad videnim in doživetim navdušena. Glede na to, da sem bila prvič, se še nisem dobro znašla, a naslednjič bo zagotovo bolje. Naslednjič si privoščim tudi kakšno večerno zabavo (povabljena sem bila na zabavo v OXO Tower, a ker nisem računala na večerne izhode, s sabo nisem imela primerne obleke) in se zagotovo udeležim še kakšne dodatne modne revije ali še raje prezentacije.
Mimogrede: uradno vozilo vseh pomembnih blogerjev, influencerjev in znanih osebnosti na londonskem tednu mode je bil Mercedes-Benz. Zakaj to omenjam? Ker se v začetku oktobra pri nas odvija Mercedes-Benz Fashion Week Ljubljana, ki se ga že neizmerno veselim. Spremljaj moj Facebook in Instagram profil in morda prav ti dobiš možnost obiskati en dan na MBFWLJ v moji družbi ….
