Brigita Potocki
- May 6, 2018
- 5 min read

4 Cities, 2 Days, 10 Pieces of clothing

4 MESTA, 2 DNI, 10 KOSOV OBLAČIL

Prvomajski prazniki so v naši družini že od nekdaj rezervirani za kratka potovanja in izlete. Tako smo si do zdaj ogledali večino svetovnih prestolnic, od Pariza do Dunaja. Zadnjih nekaj let smo to navado sicer opustili in prvi maj preživeli v našem Ankaranu, a letos mi je ponovno uspelo nadaljevati to tradicijo.

- Pogled na v oblake zavito mesto Locarno in Locarnsko jezero z vrha Madonna del Sasso -

Vedno, ko se odpravljamo na tak kratek, dvodnevni izlet, pa nastane težava pri izbiri oblačil in predvsem obutve. Ne glede na to, kam potuješ, moraš imeti v mislih več faktorjev: vreme, udobje in seveda stil. Kako ugoditi vsem trem parametrom? Počasi spoznavam, da je to praktično nemogoče, še posebej, če ne potuješ z avtom (v tem primeru bi enostavno vrgla vse, kar mi pride pod roke, v prtljažnik, in se odpeljala). Ko mi je bil nazadnje pomemben predvsem zunanji videz, ne pa udobje, sem domov prišepala z vneto tetivo (Balenciaga čevlji pač niso narejeni za dolge sprehode po Londonu). Ko gremo na tak izlet vsi trije, nimamo s sabo vsak svojega kovčka, pač pa vse stlačimo v enega. Še dobro, da sem si lani pred prvim potovanjem na Fashion week v London kupila malo večjega od tistega kabinskega. Verjemi, da ko enkrat začneš pakirati, vsak kvadratni centimeter prav pride! V tega smo torej spravili vse, kar potrebujemo za dva dni.

- Udobna obutev je na takih izletih nuja - superge Polo so izjemno udobne in primerne za dolge sprehode po mestih in hribih -

Tokrat sem se odločila za res minimalno in zame precej asketsko garderobo, ki je vsebovala skupaj z modnimi dodatki 10 kosov, in sicer: jakno, kavbojke, ena majčko s kratkimi rokavi, kombinezon ter trenirko, pulover in superge v katerih sem potovala, še ene čevlje pa mi je presenetljivo uspelo brez večjih težav dati v kovček. S sabo sem imela tudi prozorno jakno iz polivinila, ki se je izkazala za nepogrešljivo, saj je prvi dan skoraj pol dneva deževalo. Poleg tega me je varovala pred mrazom, ki ga nisem pričakovala. Napovedanih je bilo vsaj okoli 20 stopinj, ne glede na dež, a v Bellinzoni, majhnem, na pogled zloveščem mestu v Švici ob Italijanski meji, sem si morala kupiti celo hlačne nogavice (za katere sem v Calzedonii odštela 15 eur!), ker me je prepihalo vse do tamale.

Naša destinacija je bila torej Švica, oziroma njena tri obmejna mesta: Locarno, Bellinzona in Lugano ter naslednji dan Milano (Lago di Como, ki je na isti poti, smo si ogledali že prej, več o tem preberi TUKAJ). Ne bom tajila, da sem privolila v pot samo zato, ker me je na koncu čakal posladek, torej obisk Milana. A moram priznati, da nad izletom nisem bila razočarana. Švica je lepa in čista, ljudje prijazni. Sploh čistoča me je res presenetila, kljub temu, da pogosto slišimo, kako imajo lepo. A vseeno pričakuješ, če ne drugega, kakšen v vetru izgubljen ovitek od bonbona ali pozabljen ogorek v travi ali vsaj v bližini restavracij s hitro prehrano kakršenkoli ostanek. Pa ni dejansko nikjer nobene smeti! V Luganu smo se tudi lahko prepričali zakaj: čistilci se po mestu sprehajajo z ogromnim sesalnikom, ki posrka vse, kar leži na tleh. No, tega se pa naš župan še ni spomnil :)

- Mami na prste stopi... -

- Madonna del Sasso: tukaj imamo tudi grešniki sij -

V Locarnu, ki je sicer prijetno in slikovito mesto, smo bili žal prikrajšani za lep razgled s hriba na katerem se nahaja cerkev Madonna del Sasso. To je žal eno tistih mest, ki v slabem vremenu enostavno niso privlačna. Enako velja za srednjeveško mesto Bellinzona, ki se je zdelo prav temačno in zlovešče, tako da se tam nismo dolgo zadržali. Spet škoda, saj sicer slovi po treh gradovih s katerih je v lepem vremenu čudovit razgled. Od vseh treh mest je Lugano najbolj prestižno in obenem najmanj zgodovinsko zanimivo mesto, razen za ljubitelje Eurosonga - v Luganu je namreč leta 1956 potekal čisto prvi izbor pesmi za Evrovizijo na katerem je seveda slavila Švica s pesmijo Refrain izvajalke Lys Assia.

- Bellinzona: grajsko obzidje največjega od treh gradov, Castelgrande -

- Cerkev Sv. Petra in Štefana Collegiata na istoimenskem trgu v Bellinzoni -

Ko smo prispeli v Lugano nas je ob jezeru vendarle pozdravilo sonce in ker so imeli v mestu razstavo prestižnih avtomobilov smo si jih ogledali od blizu, fanta pa ste me poučila, da je najdražji med njimi McLaren, ki stane milijon evrov. Razmišljala sem, kako bi ta milijon veliko raje kot za avto zapravila v prestižnih trgovinah, ki so se bohotile v centru mesta ob Luganskem jezeru. Sicer pa se v Švici ne splača kupovati. Če pridete z evri, vam kar po domače menjajo 1:1. Edino, kar se res splača kupit, kot je ugotovil moj sin, je švicarski nož. Za novega, ki je nadomestil tistega pred leti izgubljenega v gozdu, je odštel precej manj kot bi pri nas.

- V Luganu so nas pričakali beli tulipani ... -

- ... mestna fontana in ... -

- ... in najdražji avtomobili na svetu: McLaren in malo cenejši Ferrari -

- Izložbe v Luganu so privlačne, cene pa malo manj: švicarji menjajo kar po domače 1:1, zato je bolje imeti franke ali plačati s kartico (levo zgoraj Balmain, spodaj Jil Sander, na sredini Gucci, desno zgoraj Ganni) -

- Pogled na Lugansko jezero -

V Milanu pa vse po starem. Čeprav je milijonsko turistično mesto, ga vedno rada obiščem. Tokrat smo bili resnično zgodnji, tako da smo se po ulicah sprehajali še pred odprtjem trgovin (se pravi pred deseto zjutraj) in to ima res poseben čar. Duomo v jutranjem soncu izgleda spokojno in čisto drugače kot potem, ko se na trg zgrne na tisoče turistov, med njimi pa temnopolti prodajalci, ki ti vsiljujejo štrikane zapestnice, ki jih pod nobenim pogojem ne smeš sprejeti. Zanimivo, da jim še vedno uspe marsikoga ujeti na to finto! Na vrhu Rinascenta smo si v restavraciji, ki gleda na Duomo, privoščili jutranjo kavico in moj varčni sin mi ne bo nikoli odpustil, da je moral piti fanto za katero smo plačali 8 eur. Še zdaj se smejim, ko se spomnim njegovega obraza, ko nam je natakar prinesel račun. LOL