De gustibus non est disputandum
Updated: Nov 10, 2019
O OKUSIH SE NE RAZPRAVLJA ALI O TEM, DA JE V RESNICI VELIKO LAŽJE KRITIZIRATI KOT HVALITI // Še vedno nadvse občudujem Manjo Plešnar, ki je dolgo časa pisala o modnih pregrehah Slovenk in Slovencev pod psevdonimom Modna mrha. In še danes ji zavidam njen pogum. Da si je v tej mali in zakotni Sloveniji, kjer se vsakemu zameriš, še takrat ko nimaš slabih namenov (govorim iz lastnih izkušenj!), upala povedati na glas, kar smo si nekateri samo mislili oziroma niti misliti ne upali! Prav tako kot sem se čudila Joan Rivers in njeni druščini, ki je brez občutka krivde in sramu kritizirala oprave svojih zvezdniških kolegov. Vedno sem si govorila, da kaj takega sama ne bi zmogla početi nikoli. Pa je prišel tudi ta dan. Prvič pred nekaj leti, ko so me pri neki reviji prosili, ali bi pokomentirala oprave z neke prireditve. Nisem bila ravno groba, poskušala sem biti prizanesljiva, a članek kljub vsemu ni šel skozi, saj so si odgovorni premislili, ker so se zbali zamer. Razumljivo, glede na to, kje živimo.
Le nekaj let kasneje sem bila sama tarča kritike, ki se je nisem ravno razveselila - kdo pa se je - a tudi pretirano užaljena nisem bila, saj mi je bilo popolnoma jasno, da je gospodič Čibej oprave pokomentiral po svojem okusu, kar se je od njega tudi pričakovalo in za kar je bil (upam vsaj) tudi plačan. In če mu moja obleka ni bila všeč, mu ne morem oporekati, saj latinski pregovor pravi, da se o okusih (ki so seveda absolutno subjektivni) ne razpravlja. Obleka je bila delo oblikovalca Mira Mišljena in izbrala sem jo, ker sem vedela, da bom v njej opažena. In vedela sem tudi, da je velika verjetnost, da večini ne bo všeč oziroma, da se jim bo zdela ‘tu mač’. Kar me ni motilo, ker, kot rečeno, sem hotela biti opažena. (Mimogrede: ta ista obleka je bila pred kratkim objavljena v kar nekaj svetovnih modnih revijah in je požela same pohvale.) Med tistimi, ki smo bile v tem članku deležne kritike zaradi izbire obleke, je bilo tudi nekaj Slovenskih estradnic (članek si oglej TUKAJ) in ena med njimi mi je ogorčena pisala, češ ali sem videla, kaj je ta nebodigatreba napisal. Poskusila sem jo pomiriti z besedami, da naj si tega ne jemlje preveč k srcu, ker je to pač njegova služba oziroma je bil plačan za to, da izrazi svoj ‘’okus’’. In za tem prepričanjem še vedno stojim. Ljudje - poslušalci, bralci, publika - namreč ne razumejo, da je to RES samo služba. In če Avdić na radiu Kranjcu reče, da ni legenda ali užali Denise Dame, je to samo ŠOV. Mar resno mislite, da je kaj več od tega? To je le del šova, vaba za množice, tisto, zaradi česar vsako jutro prižgete Radio 1 in vsak teden kupite Novo! To verjetno razume tudi kakšen petletnik, ne pa, kot se zdi, nekatere naše estradnice.
Pred kratkim sem sprejela povabilo revije Nova, da ustvarjam rubriko Modna policija. Želja je bila, da bi brezkompromisno pokritizirala oprave. Ker smo se strinjali, da mora rubrika nastajati pod psevdonimom, sem ponudbo sprejela, saj resnično zelo nerada negativno ocenjujem oprave in okus drugih in nisem želela, da me kdorkoli, ki me pozna, s tem povezuje, ker v resnici tega ne počnem nikoli, niti v zasebnih pogovorih ne. Če beseda slučajno nanese na to, jo poskušam čimprej speljati drugam. Moje stranke vejo, da še takrat, ko bi morala, nikomur ne vsiljujem nečesa, kar mu ni všeč, še manj svojega mnenja, razen, če to od mene izrecno zahtevajo in pričakujejo. Če se vrnem k rubriki … Izbrala sem psevdonim Stajliš frajla in se dogovorila, da moja prava identiteta (zaenkrat) ostane skrita. Za začetek moram povedati, da je res težko vsak teden izbrati tri oprave, ki bi bile vredne kritike - bodisi pozitivne, še bolj pa negativne. Ker pa sem za revijo Obrazi kar nekaj časa v zelo pozitivnem tonu ocenjevala oprave, lahko povem tudi, da je veliko, res veliko lažje kritizirati. Napake namreč vidimo vsi.
In zgodilo se je, kar se je moralo. Pred tedni mi piše gospodična, ki se je znašla v tej rubriki, ker je izbrala za moj okus prav nič lepo opravo. S svojimi lovkami se je nekako dokopala do imena avtorice rubrike - torej moje malenkosti - in mi preko messengerja poslala sporočilo, češ, da ona sprejme konstruktivno kritiko od ljudi, ki se ne skrivajo za psevdonimom in, kar se mi je zdelo popolnoma neumestno in infantilno, tigrastimi očali, ki jih je sama nosila pred enim letom. Prosim lepo, kakšno vezo ima to, kakšna očala sem nosila ob neki priložnosti z mojo kritiko njene oprave? Spustila se je na osebno raven žaljenja, me poskušala diskreditirati v smislu, kdo pa si ti, da misliš, da lahko ocenjuješ druge, in upala, da me bo prizadela. Kar je neumno. Ker nisem od včeraj in ker vedno in v vsakem primeru stojim za svojimi besedami. Odgovorila sem ji torej enako, kot sem zapisala tu: to je moja služba in ni nič osebnega. In, seveda, kritika je bila konstruktivna, ker drugačnih ne znam pisati. Kljub vsemu sem se ji nekaj dni kasneje, ko sva se srečali na dogodku, še v živo opravičila - iz ljubega miru, ne zato, ker ne bi stala za svojimi besedami. A gospodična mojega opravičila ni sprejela. Še en dokaz več, kako nezrela je.
Skratka, če zaključim: negotove osebe, tiste, ki niso prepričane v to, kar delajo, oziroma v tem primeru, v to, kar nosijo, se bodo vedno poskušale braniti z osebno žalitvijo (primer, ki ni iz modnega sveta: ko je Švedska najstnica Greta Thunberg kritizirala svetovne voditelje, so jo ti označili za ‘neverodostojno’). To je nadvse nezrel, a zelo popularen način, kako spelješ kritiko s sebe na osebo, ki ti nastavlja ogledalo. Tudi moja oprava je bila skritizirana in, če si prebrala kritiko, veš, da ni bilo lepo napisano. A tega avtorju ne morem zameriti, ker sem po vseh teh letih tako prepričana vase in v svoje stilske odločitve, da me kaj takega ne more vreči iz tira. Poleg tega točno vem, kdaj sem ‘kiksnila’ in poskušam naslednjič to popraviti. In, nenazadnje, o okusih drugih ne razpravljam. Tako da, draga kolegica, če ne želiš biti v središču pozornosti, se boš morala začeti ukvarjati s čim drugim, predvsem pa se malo manj izpostavljati. In za božjo voljo, nauči se sprejemati kritike, saj ta zagotovo ni bila niti prva niti zadnja. Show must go on!
V galeriji si oglej nekaj mojih stajlingov z različnih dogodkov in sama presodi, ali so ti všeč, ali ne. Kakršenkoli komentar, tudi kritiko, lahko zapišeš spodaj. Vsakega bom vesela. Se pa vsem, ki se boste znašli v rubriki Fešn polis že vnaprej opravičujem - to je samo moja služba ;)
